Starši!
Verjetno obstaja žival, ob kateri vas spreleti srh, žival, ki je ne bi radi srečali ali prijeli z rokami.
Strah je včasih celo upravičen. Če bomo naleteli na strupeno kačo, je seveda ne bomo prijemali. Večkrat pa je neupravičen. Recimo takrat, ko se nam gnusi nenevarna žaba ali droben pajek. Škoda, kajti narava nam lahko ponudi toliko zanimivega in nas marsikaj nauči.
Otroci so že po naravi raziskovalci in radovedno pristopajo k vsakemu živemu bitju. So tudi zelo senzibilni in hitro začutijo strahove. Ni dobro, da nanje prenašamo svoj strah in gnus do živali, ob katerih se sami slabo počutimo. Ste se že kdaj vprašali, od kod izvirajo ti strahovi.
Če nam ne uspe premagati slabih občutkov, se raje umaknimo in prepustimo drugemu, da bo predstavil žival otrokom.
Lep odnos do živih bitij bo otrok pridobil le z zgledom. Zgled pa so mu njegovi najbližji: starši, družina, vzgojitelji, učitelji v šoli …
Sicer pa ni nikoli prepozno, da ne bi ponudili svoje dlani kakšni živalci. To počnejo pogumni. Poskusite!
Fotografije: Katarina Kukman
